Vonj španskih pomaranč in limon V skoraj 40 milijonski kraljevini Španiji bivajo Kastilci, Katalonci, Galijci in Baski. Štiri stoletja so ji vladali Rimljani, nato Goti ter Mavri. V 16. stoletju je bila Španija središče imperija, ki je zavzemal velik del Evrope in Latinske Amerike. V naslednjem stoletju je Španija v razsipni zlati dobi ustvarila svoja največja umetniška in književna dela. Imperij je propadel v 19. stoletju, dodatno pa jo je v času generala Franca razdvojila državljanska vojna. Danes je Španija demokratična država, članica EU. Slovensko-španska izmenjava se je začela z dobrodošlico, ki so nam jo gostitelji pripravili v šoli s čisto pravim starinskim zvoncem, ki ga redno uporabljajo za najavo začetka in konca pouka. Uvodna prireditev nam je približala špansko kulturo. Prevzel nas je zvok klasičnih kitar, temperamentni koraki plesalk flamenka in melodija španskega jezika. Šola, pomemben zgodovinsko arhitekturni spomenik mesta Murcia, leži ob starem mestnem jedru, obdanem z ostanki znamenitega mestnega obzidja, s pogledom na reko Seguro, sosednjo glasbeno akademijo in mestno občino. Mesto krasijo obširni parki z vonjem po cvetočih pomarančah in limonah, ki se meša z opojnim vonjem vrtnic, s čudovitimi visokimi drevesi, palmami in benjamini nepredstavljivih velikosti. Murcia pa ni samo to, kaže še svoj drugi obraz. Večina nas je stanovala v modernem betonskem, urbanem delu mesta, ki ga sicer obdaja puščava. Prostrane plantaže limon, pomaranč in artičok v predmestju oskrbujejo z namakalnimi sistemi, ki so dediščina starih arabskih vplivov. Utrip mesta, tako drugačen od naših slovenskih, zaspanih mest, skorajda nikoli ne zamre. Pozno v noč se vrstijo sprehodi po mestu, ki na vsakem vogalu ponuja tapase, značilne za špansko kulinariko. Poizkusili smo vse vrste mestnega transporta, tramvaj, avtobus, avto in lastne noge, ko smo pešačili na visoko planoto, kamor Španci pogosto zahajajo na piknike in razne športne družabne dogodke. Navdušila so nas velika nakupovalna središča, kakršnih pri nas ni. Med izmenjavo pa smo se v delavnicah ukvarjali tudi s projektno temo – vodo. V biološki delavnici smo opazovali onesnaženost vode in postopek pridobivanja čistega DNK iz preparata. V angleški delavnici smo se seznanili z vodnimi cikli ter vodovjem po svetu. V plesni delavnici pa smo se zavrteli v ritmih španskega plesa flamenka. Glavni namen delavnic je bil utrditi zavest o pomembnosti vode, predvsem pa smo se še dodatno zbližali ter utrdili naše medsebojne odnose.
Da Slovenci nismo od muh, smo dokazali pri športnih aktivnostih, saj smo se v odbojki pomerili s Španijo, Grčijo, Nizozemsko, Slovaško in Norveško ter zmagali na turnirju. Prevzel nas je tudi španski športni duh, ko smo opazovali špansko mladinsko reprezentanco deklet pri odbojki. V zahvalo našim španskim gostiteljem, ki so nam obogatili teden, smo vsi udeleženci v kulturnem programu pripravili kratke, vendar pestre nastope, s katerimi smo predstavili svoje države. Slovenci smo se predstavili z reklamo za slovensko mineralno vodo, ki jo izvaja znan pevski zbor PerpetumJazzile, oponašali smo dežne kapljice, zapeli slovensko pesem Vlada Kreslina z naslovom Nekega jutra, Neven pa je prebral svojo poezijo. Ne samo Murcia, tudi obmorsko mesto Cartagena ob španski obali nas je očaralo z bogato zgodovino iz rimskih časov. Na plaži pod palmami smo uživali na sredozemskem morju. Nekateri so se sproščali in sončili, mi pa smo se pridružili igri med dvema ognjema. Zadnji večer so nas gostitelji presenetili s tipično špansko večerjo – zopet tapasi, in končno smo dojeli špansko kulinarično kulturo, ne fastfood, kot smo na njihovo hrano sprva gledali. Raznoliki, zelo začinjeni majhni prigrizki v nedogled. Ob vrnitvi domov smo doumeli, da pregovori kot je povsod je lepo, a doma je najlepše niso od muh, saj so nas ob vrnitvi ponovno prevzeli hribi in gozdovi Slovenije.
Španija je Iris Šömen, Mašo Štebih, Ivo Milenković, Tejo Šuštar, Lino Malovič, Oskarja Težaka, Nevena Boraka, Marušo Kocmut in Lucijo Ivančič skupaj s profesorico Dobrinko Voršič Rajšp, knjižničarko Jelko Kosi in ravnateljico Melani Centrih navdušila in upamo na ponovno snidenje s svojimi partnerji Comenius izmenjave.
Iris Šömen in Maša Štebih
• • • • • • •
Life of an Oak Tree
What are to you the forces of wind? Those of the sun and relentless time?
You stand firmly with your routes in the ground, your branches in the sky. perpetuating towards the sun. You worry not what brings you the harshness of time.
You dive into the endless depths of the ocean, you fly to the highest of clouds, find yourself free in the natural motion.
What is to you, time? Nothing but flowing life, it`s poem and rhyme.