Norveška zimska pravljica Če bi se februarja odločali za prijeten zimski oddih, bi verjetno izbrali tople kraje. Samo najbolj neustrašni se odpravijo v sneg in led – to smo storili mi, dijaki 2. evropskega oddelka in se odpravili v deželo fjordov, ledenikov, jezer in lesenih hišk na skrajnem severu Evrope, v Kraljevino Norveško. Že ob spustu na oselsko letališče nas je prevzela lepota zimske pokrajine. Pod nami so se razprostirale zasnežene gozdnate planjave, ki so jih prekinjala premnoga zamrznjena jezera. Po pristanku na letališču norveške prestolnice smo se morali odpeljati še malo proti jugu do mesta Askim, kjer so doma naši norveški prijatelji. Takoj nam je postalo jasno, da je pred nami teden, ki ne bo šel v pozabo. Kot je za tovrstne projekte običajno, so naši gostitelji projektni teden začeli s predstavitvijo značilnosti svoje države in šole. Zadnji dan smo priložnost za predstavitve dobili tudi gostje iz vseh petih držav, udeleženk izmenjave. A pred tem smo doživeli še našo norveško zimsko pravljico. Na Norveškem so pikniki s pečenjem klobas in drugih dobrot povsem običajni tudi v snegu – gostitelji so nam ga pripravili že prvi dan, ko smo svojo energijo sproščali tudi med sankanjem in na zasneženem igrišču za golf. To seveda ni bila edina športna aktivnost v našem skupnem tednu. Ekipni duh smo razvijali na odbojkarskem turnirju, na katerem je vsaka država sodelovala z dvema ekipama. Ena od naših ekip si je z neverjetno disciplinirano igro ter izvrstno tehnično podkovanostjo odbojkarjev utrla pot vse do finala, kjer pa smo po izjemni tekmi morali priznati premoč italijaski ekipi. Za mnoge povsem nova športna preizkušnja nas je čakala zadnji projektni dan, ki smo ga na tekaških smučeh preživeli v zimskem športnem parku na meji med Norveško in Švedsko. Slovenci, mojstri zimskih športov, smo tudi tu pokazali svoj talent. Če smo iskreni, smo bili od premnogih padcev polni modric. Brez izleta v prestolnico seveda ni šlo. Ogledali smo si narodno galerijo s slavnim Krikom norveškega slikarja Edvarda Muncha in muzej ledolomilke Fram, s katero so polarni raziskovalci odkrivali skrivnosti severnega pola. Predstavitev v muzeju je zelo avtentična – doživeli smo simulacijo severnega sija, sprehodili smo se po ladji in začutili mraz, ki so ga doživljali udeleženci odprav. Preostanek dneva so naša prelepa in po modnih smernicah urejena dekleta namenila nakupovanju, mimogrede pa smo videli tudi mestno hišo, v kateri vsako leto podelijo Nobelovo nagrado za mir. Razkazali so nam še domače mesto in nas predstavili svojemu županu, pokazali pa so nam tudi največjo norveško hidroelektrarno Solbergfoss, ki se nahaja blizu Askima. V projektnem delu smo se tudi mi posvetili vodi. Delali smo v nacionalno mešanih skupinah, vsaka skupina pa je dobila svojo nalogo in navodila za način predstavitve – nekateri so pripravili PowerPoint predstavitve, drugi pa bloge ali interaktivne Facebook strani. Vrhunec našega vsakdana so bila seveda večerna druženja. Vsak večer smo se zbrali pri eni izmed družin ter se neizmero zabavali. Čeprav smo skupaj preživeli le nekaj dni, so se med nami spletle tesne prijateljske vezi. Slovo je bilo seveda polno solz, vendar smo odšli v pričakovanju ponovnega snidenja v Sloveniji.
• • • • • • •
MI O IZMENJAVI Pri izmenjavi mi je všeč praktično vse, ni stvari, ki bi
jo lahko grajal. Iz nobenega učnega gradiva se ne bi mogel naučiti toliko o
neki tuji deželi in o njenih ljudeh, kot sem se naučil in izkusil v šestih dneh
bivanja pri njih. Ne poznam načina, kako bolje izrabiti šest dni, kot na
skupnem izletu s sošolci in ob navezovanju novih prijateljskih stikov z tujimi
sovrstniki. Teh nekaj dni sem lahko tudi praktično uporabljal znanje, ki ga že
od majhnih nog pridobivam pri urah angleščine.
Gregor Gojkošek, 2. e
Izmenjava z norveškimi vrstniki
mi je bila zelo všeč. Spoznali smo drugačno kulturo, pridobili nove prijatelje
in se veliko zabavali. Izmenjave s tujo državo bi se moral vsak dijak udeležiti
vsako leto. Spoznamo nove kulture, širimo svoja spoznanja o ljudeh in osebno
izkusimo, kakšno je življenje v tuji državi. Take osebne izkušnje nam ne
more ponuditi nobena knjiga, nobena slika. Tadej Tilen Žafran, 2. e
Sodelovanje v mednarodnih projektih in
izmenjavah kot je Comenius, se mi zdi zelo
koristno in prinaša mnogo prednosti. Ena izmed teh je zagotovo učenje in
urjenje tujega jezika, pa tudi učenje sporazumevanja in komuniciranja na sploh.
Poleg jezika se naučimo veliko novega o tujih državah, navadah, o prebivalcih in drugačnem načinu življenja. S tem
znanjem si širimo obzorja in smo bolj odprti do novih, drugačnih stvari.
Pridobimo pa tudi nove prijatelje in spoznamo vrstnike iz tujih držav. Konec
koncev od izmenjave odnesemo edinstveno izkušnjo, ki je ne bomo nikoli
pozabili. V prihodnosti bi z veseljem sodelovala še v kakšnem mednarodnem
projektu ali izmenjavi, ker imam z letošnjo samo pozitivne izkušnje. Nika Jošt, 2. e
Moja izkušnja z izmenjavo na Norveškem je bila nekaj nepozabnega. To je
bila moja prva mednarodna izmenjava, zato nisem vedela, kaj pričakovati, ampak
se je vse izkazalo za odlično doživetje, ki mi bo nedvomno ostalo spominu.
Že ko smo prispeli, so nas naši gostitelji pričakali z navdušenjem in neverjetnim gostoljubjem, čez teden pa smo se še bolje spoznali ter se med
seboj povezali. Zdaj z nestrpnostjo pričakujem, da nam Norvežani vrnejo obisk,
saj sem prepričana, da bomo skupaj preživeli še en popoln in nepozaben teden. Dolores Ivančič, 2. e
Izmenjava nam je prinesla veliko
pozitivnih in dobrih izkušenj. Spoznali in spoprijateljili smo se z vrstniki iz
Norveške, kar je v življenju zelo dobrodošlo, če rad potuješ, saj imaš tam
prijatelja in zagotovljeno prenočišče, če se ponovno odpraviš na pot.
Spoznali smo tamkajšnji način življenja in značilnosti države gostiteljice.
Postali smo zelo dobri prijatelji, kar se je pokazalo tudi ob odhodu, kajti
slovo je bilo zelo težko. Povedano na kratko, izmenjava je zelo dobra
življenjska izkušnja. Rok Nikolovski Ribič, 2. e